Slabost, zgaga, krči v želodcu, bruhanje, driska, tudi povišana telesna temperatura so lahko posledica okužbe s hrano, ki lahko zdravju povzroči tudi hujše posledice in ne le kratkotrajnega slabega počutja. Na srečo pa slabost in prebavne težave običajno res izzvenijo v nekaj dneh. Mikroorganizmi, ki najpogosteje povzročijo zastrupitve s hrano so E. coli, Listeria, Salmonella, norovirus, rotavirus in drugi. Težave se navadno pojavijo nekaj ur po zaužitju spornega živila, lahko pa tudi kasneje, celo po nekaj dneh. Ker bruhanje in driska močno oslabita organizem, je nadvse pomembno, da v primeru okužbe s pokvarjenimi živili veliko pijemo in nadomeščamo izgubljene elektrolite, ki jih v obliki rehidracijskih praškov kupimo v lekarni. Če driska traja dlje kot tri dni in jo spremljata še visoka vročina in bruhanje, je potreben obisk pri zdravniku. Okužbe s hrano sicer še posebej ogrožajo otroke, starostnike, nosečnice in posameznike z oslabljeno odpornostjo.
Kako preprečiti okužbo s hrano?
Čeprav najbrž menite, da je večje tveganje za zastrupitve s hrano povezano z neurejenimi gostinskimi obrati in uličnimi prodajalci živil in pijač na potovanjih, kar je navadno utemeljeno, pred okužbami nismo varni niti v najboljših hotelih. Morda še najbolj spregledano dejstvo pa je, da se živili zelo pogosto okužimo kar v lastni kuhinji. Raziskave kažejo, da so domače deske za rezanje, pomivalno korito, kuhinjske krpe in gobice pravo gojišče za mikroorganizme, ki nam, če zaidejo v živila, lahko povzročijo okužbo. Zato moramo z živili rokovati skrbno in skladno z navodili proizvajalca, saj lahko v procesu nakupa, transporta, shranjevanja in priprave hrane močno vplivamo na razvoj mikroorganizmov v posameznih živilih in medsebojno okužbo živil.
Posebno občutljiva živila
Bakterije imajo najraje surovo rdeče meso in perutnino, surova jajca in jajčne pripravke, kot so majoneza, jajčni dresingi in namazi ter surove školjke in neprekuhano mleko. Pa tudi okuženo tekočo vodo in s takšno umita sadje in zelenjava. Zato naj velja priporočilo strokovnjakov, naj na poti pijemo ustekleničeno vodo, v dvomljivih razmerah pa ne uživamo, česar ni mogoče skuhati ali olupiti. Težave lahko sicer povzročijo vsa živila, ki bi jih morali shranjevati v hladilniku, pa smo jih pozabili na sobni temperaturi ali celo na soncu. Pogoste so tudi medsebojen okužbe živil. Če denimo na deski ali z nožem, s katerim smo rezali okuženo surovo piščančje meso, sekljamo korenček, lahko pride do navzkrižne okužbe živil. Zato z živili rokujmo previdno.
Prva pomoč
Nervozen želodec, slabost in zgago, ki so prav tako pogosti spremljevalci uživanja težkih, pikantnih, neustrezno pripravljenih jedi, gaziranih pijač, alkohola in prenajedanja, lahko ublažite z naravnimi pripravki za nevtraliziranje želodčne kisline, kot sta magnezijev in kalcijev karbonat. Zato naj bo v domači ali potovalni lekarni poleg rehidracijskih praškov za nadomeščanje izgubljenih elektrolitov in sredstva proti driski pri roki vedno tudi prehransko dopolnilo AstraVita Gastrix.
