Dihala

V procesu celičnega dihanja celice za svoje delovanje potrebujejo kisik, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, ki ga je potrebno izločiti iz telesa, saj je v višjih koncentracijah strupen. Izmenjava kisika poteka v pljučih, do pljuč pa vdihan zrak potuje po dihalni poti (nosna votlina – žrelo – grlo – sapnik). Sapnik se deli na dve sapnici, ki vsaka vodita v svoje pljučno krilo. Vsaka sapnica se razvejano cepi v manjše cevke in cevčice, konča pa se z alveoli, kjer dejansko poteka izmenjava kisika in ogljikovega dioksida.

Bolezni dihal

Kašelj

Kašelj je refleksni pojav, ki nastane zaradi vnetnega, mehanskega, kemičnega, toplotnega ali kombiniranega draženja dihalnih poti. Posledica draženja je sunkovito izdihavanje zraka. Kašelj je lahko suh ali pa moker.

Suh kašelj je dražeč in ga ne spremlja nastajanje sluzi. Običajno se pojavi na začetku virusnih obolenj, ob prisotnosti dražečih snovi (cvetni prah, cigaretni dim, onesnaženost), ob psihičnih težavah in stresu… Za zdravljenje te vrste kašlja uporabljamo zdravila za umiritev kašlja.

Za moker, produktiven kašelj je značilna povečana tvorba sluzi, ki jo izkašljujemo. Ker je sluzi veliko in je zelo gosta, je organizem sam ni več sposoben izločati iz pljuč. Posledično pride do zastajanja sluzi v pljučih, oviranega dihanja in občutka, da imamo pljuča polna sluzi. Organizem se odzove s kašljanjem. Vzrok produktivnega kašlja so pogosto bakterijske okužbe dihal in nekatera kronična obolenja. Za zdravljenje tovrstne oblike kašlja uporabljamo zdravila za izkašljevanje, ki mehčajo gosto sluz, da se potem lažje izloči iz pljuč.

Astma

Astma je kronična obstruktivna vnetna bolezen dihal, pri kateri pride do zoženja dihalnih poti, ker se sapnice pretirano skrčijo ali se na sluznici pojavi edem ali pa se pretirano izloča sluz v dihalih. Zapora dihal pri astmi je začasna, pri težjih oblikah bolezni pa postane stalna in je ni mogoče odpraviti z zdravili. Astma lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Sprožijo jo lahko zunanji dejavniki, to so alergeni iz okolja ali pa je posledica genetskega nagnjenja oziroma psihosomatske motnje. Znaki astme so težko dihanje, kašelj, sopihajoče dihanje s piski in dušenje. V primerih blage astme so simptomi blažje izraženi.

Astma ni ozdravljiva bolezen, je pa na voljo mnogo zdravil, ki simptome olajšajo oziroma povzročijo, da skoraj ali pa popolnoma izginejo. Za zdravljenje se uporabljajo bronhodilatatorji, to so zdravila, ki širijo dihalne poti (in se uporabljajo po potrebi) in pa protivnetna zdravila, ki zavirajo vnetje, ki nastane v dihalih (in se uporabljajo redno). Veliko pripomore sprememba življenjskega sloga, gibanje na svežem zraku, sprememba klime, izogibanje alergenom… Če smo v tem učinkoviti, je možno, da se simptomi pojavijo v veliko manjši meri oziroma se sploh ne. Večja izpostavljenost alergenom, nezdrav način življenja, telesna neaktivnost pa lahko bolezen poslabšajo.

Akutni in kronični bronhitis

Akutni bronhitis se pojavlja predvsem pri otrocih v hladnejšem delu leta in ga največkrat povzročijo virusi (adenovirusi, rinovirusi, virusi gripe…). Lahko ga povzročijo tudi bakterije. Znaki, ki spremljajo akutni bronhitis, so suh in dražeč kašelj, vročina, bolečina v prsih, možen je tudi gnojni izpljunek. Kadar bronhitis povzročijo virusi, ga zdravimo z zdravili za pomirjanje kašlja, vročino znižujemo s paracetamolom in drugimi zdravili, ki znižujejo temperaturo, inhalacijami in pitjem večjih količin tople tekočine, kadar pa ga povzročijo bakterije, pa zdravnik predpiše antibiotik.

Kronični bronhitis se pojavlja pri odraslih. Gre za kronično vnetje sapnic, ki se pojavlja najmanj 3 mesece na leto, dve ali več let zaporedoma. Povzročijo ga okužbe dihal, kajenje, onesnažen zrak. Znaki, ki spremljajo kronični bronhitis, so težko dihanje, kašelj z izpljunkom… Ti znaki se z napredovanjem bolezni slabšajo. Zdravljenje poteka z bronhodilatatorji, zdravili za izkašljevanje, antibiotiki…

Pljučnica

Pljučnica je vnetje pljučnega tkiva. Povzročajo jo virusi ali bakterije. Znaki bakterijske pljučnice so povišana telesna temperatura, kašelj z gnojnim izpljunkom, mrzlica, pospešeno dihanje, bolečina v prsnem košu… Zdravimo jo z antibiotiki.

Znaki virusne pljučnice pa so suh kašelj, bolečine v prsnem košu, oteženo dihanje, povišana telesna temperatura. Zdravimo jo s protivirusnimi zdravili.

Od zgoraj naštetih bolezni je edino kašelj primeren za samozdravljenje (pa še to ne predolgo časa), pri sumu na katerokoli od ostalih obolenj je potrebno obiskati zdravnika.