Driska in bruhanje sta poleg zaprtja najpogostejši prebavni motnji otrok. Lahko ju povzročita alergija na hrano in pretiravanje z določeno vrsto hrane, pa tudi zdravljenje z antibiotiki in izraščanje zob pri dojenčkih. Bruhanje in driska izčrpata otroka, zato je brezvoljen, zaspan ter ponavadi odklanja hrano in pijačo.
Dehidriran otrok je žejen, ustnice ima rdeče in razpokane, ustna sluznica je suha, jezik lepljiv in obložen. Koža je bleda in hladna. Pri dojenčku je vbočena velika mečava. Otrok izloča manj vode, urin je temno obarvan, gost in z izrazitim vonjem.
Otrok, ki ima drisko in/ali bruha, mora nujno piti. Pitje je namreč edini način preprečevanja dehidracije, katera lahko vodi tudi v odpoved ledvic. Prvo pravilo je, da pije po požirkih. Pogosto tudi ni dovolj, da pije samo vodo, saj mora nadomestiti izgubljene elektrolite. Najlažji način za to, je pitje praškov za rehidracijo, vendar jih veliko otrok zaradi okusa ne mara. Zato jih lahko zmešamo s sadnim sokom ali pa vmešamo v juho, da izboljšamo neprijeten okus. Otrok naj vsakih 5–10 minut popije par požirkov. Otrokom, ki bruhajo in/ali driskajo, lahko ponudimo tudi kokakolo. Nalijemo jo v kozarec in pustimo 1–2 uri, da ostane brez mehurčkov.. Otrok s hudo drisko v prvih 4–12 urah potrebuje 50–100 ml tekočine na kilogram telesne teže.
Nekdaj je veljalo, da je treba otroku z infekcijsko drisko predpisati strogo dieto z na vodi kuhanim rižem, s prepečencem, prežganko in z nesladkanim čajem iz borovnic. Navodila so se v zadnjih letih spremenila. Študije so tudi pokazale, da dieta driske ne ublaži, ampak da se mora virus preprosto izločiti iz telesa.
Novejša priporočila o prehrani otroka, ki ima drisko, poudarjajo, naj otrok čim prej začne uživati uravnoteženo, energetsko bogato in lahko prebavljivo hrano. Riž, krompir, banane, prepečenec, kuhano meso, rahlo slane mesne in zelenjavne juhe, kompoti, zelenjava, probiotični mlečni izdelki so popolnoma primerna živila v času akutne driske. Izogibati se je treba le mastnim in zelo sladkim živilom ter ne pretiravati z začimbami.
Pri driski je priporočljivo uživanje probiotikov (na voljo so v lekarnah in specializiranih trgovinah), ki so primerni tudi za otroke.
Zaprtje pri otrocih ni povezano z manj pogostim odvajanjem – slednje je lahko od večkrat na dan do enkrat na 2–3 dni, pač pa z odvajanjem trdega, zasušenega blata, ki ga običajno spremljajo bolečine. Spremembe v prehrani in gibanju, preobremenjenost, pomanjkanje spanja, stres, sprememba okolja, navajanje na kahlico, bolezni,… lahko spremeni ritem odvajanja pri otroku.
Poleg premalo gibanja je najbolj pogost vzrok za zaprtje pri otroku nepravilna prehrana: premalo hrane, bogate z vlakninami (sveže sadje, zelenjava), premalo tekočine (voda, nesladkani čaji, naravni sadni in zelenjavni sokovi, …) in preveč hrane, ki je težko prebavljiva in upočasnjuje prebavo (sladkarije, meso in predelani mesni izdelki, konzervirana živila,…). Običajno gre za kratkotrajno motnjo, ki izjemoma traja dalj časa. Če se poleg trdega in zasušenega blata in bolečin ob odvajanju pri otroku pojavljajo tudi izguba teka, slabo počutje, kri v blatu ter krči v trebuhu, je treba obiskati zdravnika. Zaradi strahu pred bolečinami lahko otrok začne zadrževati blato, posledica česar je razširjen končni del danke, otrok pa izgubi občutek za polnost in za potrebo po praznjenju.
Kako lahko pomagamo sami?
Poskrbimo, da se bo otrok dovolj gibal in popil vsaj 1–1,5 litra tekočine na dan (ne sladkih gaziranih pijač) in užival hrano, ki pospešuje prebavo: jogurt, surovo sadje (še posebej borovnice, gozdne jagode, marelice, breskve, pomaranče, mandarine, čez noč namočene suhe slive in fige), zelenjavo, polnozrnati ali črni kruh, polnozrnate testenine ter stročnice (ne v zrnju).
